Francija. Posebej Pariz je že dolgo časa na vrhu mojega seznama » želim si«. Dvakrat podčrtan. Mogoče je čas, da ga preklasiram v » nujno moram«. Zlahka si predstavljam sebe, kako srkam belo kavo z obveznim croissantom. Čokoladnim. Ker v Parizu si človek pač privošči razvajanje. Najlepše bi bilo s pogledom na Eifflov stolp. Okoli mene petične Francozinje. Prekrasno urejene. V svojem svetu. Mestni vrvež in mešanje kultur. Neustavljiva privlačnost, ki se meša s dekadentno romantiko. Tako si jaz predstavljam Pariz. En sam "joie de vivre".
Mesto zaljubljencev, mesto luči, prestolnica umetnosti, mode, kulinarike . Nekako ždi ujet med svetovljanstvom mesta in podeželsko konzervativnostjo. Vplivi različnih kultur, veroizpovedi in navsezadnje pogledov na svet se kažejo v vsakem kotičku. Tukaj lahko vsak najde kaj zase. Od razkošnih palač in vrhunskih umetniških del do osupljive futuristične arhitekture. Težko bi kje drugje na enem mestu našli ljubitelje romantike, skrajne hedoniste, gurmane, petične ljubitelje umetnosti in ustvarjalce modnih trendov, ki se lahkotno mešajo v utrip mestnih luči. To je Pariz podnevi…Tako osorno francoski, a obenem neustavljivo privlačen. Ponoči pa pridejo na plan skriti uživalci. Iskalci novega.
Zdi se, da imajo ti Francozi vse. Politične zdrahe pomešane z verskimi nemiri. Vrhunske športne prireditve, kot je dirka Tour de France. Najvišji evropski vrh- Mont Blanc. Iz razstavnega stolpa jim je uspelo ustvariti moderno čudo. Njihova turbulentna zgodovina pa ni pustila samo prelepih arhitekturnih dosežkov in zgradb, ampak je tudi ustvarila francosko identiteto, kakršno poznamo danes. Francija nam je dala nekatere najpomembnejše evropske pisatelje in mislece: Descartesa in Pascala, Rousseauja, Voltairja, Balzaca, Baudelaira, Flauberta, Sartra in Camusa. Kopico neponovljivih umetnikov, kot so Renoir, Monet, Cezanne, Gauguin, Matisse in Braque, če naštejemo le nekatere. Jaaa. Znajo. Lično zapakirajo zadeve in nam vse to postrežejo s vrhunskim vinom in bogato sirno ploščo. Bi se človek naredil Francoza pa je zadeva preveč mamljiva
Une, deux, trois,...Torej. Pariz in še enkrat Pariz. Sprašujem se kako Božička prepričati,da sem res bila letos dovolj pridna. Reeeees.
Ni komentarjev:
Objavite komentar